Loading...
Menu

Boljši, slabši, povprečni - Statistični portret Slovenije v mednarodni skupn

[]Boljši, slabši, povprečni – Statistični pregled Slovenije[
**]v mednarodni skupnosti 2015
Zbrala in uredila

Renata Rejec

Oblikovanje infografik

Marta Šeme

Objavil Statistični urad Republike Slovenije

na Shakespir

Copyright SURS

Ljubljana, 2015

Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp
Informacije daje Informacijsko središče:
tel. (01) 241 64 04
elektronska pošta [email protected]

Twitter: @StatSlovenija

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira

[] Kje smo boljši, kje slabši, kje povprečni?

Kje smo boljši od drugih, kje slabši in kje nekako v »zlati sredini«? Govorimo o statističnih podatkih in kazalnikih, ki nam pomagajo ustvariti o opazovanih pojavih čim objektivnejšo sliko. Pravilno jih lahko presojamo šele tedaj, ko jih primerjamo – v času ali prostoru. Publikacija, ki je pred vami, vam ponuja prav to: primerjavo Slovenije na posameznih področjih z drugimi evropskimi državami. Nismo se omejili na Evropsko unijo, saj je Slovenija ekonomsko, socialno in politično povezana tudi z drugimi evropskimi državami.

Aktualne, zanimive in koristne statistične podatke vam predstavljamo na sodoben način: z infografikami in drugimi grafičnimi prikazi, ki jih dopolnjujejo kratki besedilni poudarki.

Publikacijo izdajamo na svetovni dan statistike, katerega letošnji slogan je Boljši podatki. Boljše življenje. Tudi s to publikacijo želimo opozoriti javnost, da je statistika osnova za informiranje in odločanje, ter ji sporočiti, da je naša dejavnost pomembna, koristna in uporabna in tudi prav vsakemu dostopna.

Preletite, preglejte, preberite uporabite.

Genovefa Ružić

generalna direktorica

[] KAZALO

KOLOFON

KJE SMO BOLJŠI, KJE SLABŠI, KJE POVPREČNI?

DRŽAVA IN RAZVOJ

OZEMLJE IN PODNEBJE

LJUDJE IN DRUŽBA

PREBIVALSTVO

IZOBRAŽEVANJE

DELO, BREZPOSELNOST IN STROŠKI DELA

KAKOVOST ŽIVLJENJA

OKOLJE IN NARAVNI VIRI

OKOLJE IN ENERGETIKA

KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

EKONOMIJA IN FINANCE

BDP IN NACIONALNI RAČUNI

CENE IN INFLACIJA

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO

PROIZVODNJA IN STORITVE

PODJETJA, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJA

TURIZEM, TRANSPORT IN TRGOVINA

VIRI ZA NASLOVNE STRANI POGLAVIJ

KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ?

Slovenija je leta 2013 imela najvišji delež zavarovane kopne površine za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Tik za Slovenijo se je uvrstila Hrvaška.

Najmanjšo površino za ohranjanje biotske raznovrstnosti, štirikrat manjšo kot Slovenija, sta imeli Danska in Združeno kraljestvo.

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Leta 2012 je bila površina gozda v Sloveniji približno tolikšna kot merijo skupaj Malta, Luksemburg in Ciper.

Po površini gozda glede na skupno površino se je Slovenija uvrstila na četrto mesto. Pred Slovenijo so se uvrstile le Estonija, Finska in Švedska.

Najugodnejšo sestavo prebivalstva med evropskimi državami je v letu 2014 imela Turčija; med vsem prebivalstvom je imela 25 % mladega prebivalstva.

V istem letu je bil delež mladega prebivalstva v Sloveniji 15-odstoten, v Nemčiji pa 13-odstoten.

V Sloveniji se je v letu 2013 58 % otrok rodilo v zunajzakonski skupnosti. Približno toliko jih je bilo tudi v Estoniji in Bolgariji; več pa le še na Islandiji , skoraj 70 %.

V vseh drugih evropskih državah se je v zunajzakonski skupnosti rodilo manj otrok, najmanj v Grčiji in Turčiji. V Grčiji 7 %, v Turčiji pa manj kot 3 %.

Z odstotkom dijakov, ki se učijo tujih jezikov, se je najslabše izkazala Grčija.

V letu 2012 se je tam učilo najmanj dveh tujih jezikov 28-krat manj dijakov srednjega splošnega izobraževanja in 300-krat manj dijakov srednjega poklicnega strokovnega izobraževanja kot v Sloveniji.

V šolskem letu 2012/13 je največ slovenskih študentov odšlo na študijsko izmenjavo v Španijo, Nemčijo, Portugalsko, Avstrijo in Francijo.

V istem letu je na slovenske visokošolske zavode prišlo največ študentov iz Španije, Poljske, Turčije in Češke republike.

V letu 2014 je imel zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega, povprečno vsak 2. delovno aktivni prebivalec Nizozemske, vsak 9. delovno aktivni prebivalec Slovenije in vsak 37. delovno aktivni prebivalec Bolgarije.

Slovenija je bila v letu 2014 ena od šestih evropskih držav, v katerih je bilo med prebivalci, starimi od 55 do 64 let, delovno aktivnih manj kot 40 %. V tej skupini so bile še Turčija, Grčija, Hrvaška, Malta in Makedonija.

Največ delovno aktivnih med prebivalci v tej starostni skupini je bilo na Islandiji : 84 %.

V letu 2013 je v Sloveniji umrl povprečno vsak 345. dojenček, na Cipru vsak 625., v Turčiji pa vsak 93. dojenček.

Med letoma 2003 in 2013 se je umrljivost dojenčkov najbolj zmanjšala v Turčiji in Romuniji.

V Sloveniji je v letu 2013 živelo v prenaseljenih stanovanjih 16 % prebivalcev.

V Srbiji, Romuniji in Makedoniji je bilo takih prebivalcev skoraj trikrat več. Najmanj prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih, pa je bilo v Belgiji, na Cipru, na Nizozemskem in na Irskem (manj kot 3 % v vsaki državi).

Norveška je bila v letu 2013 med evropskimi državami edina, ki je proizvedla več energije, kot je je porabila za svoje potrebe.

V Sloveniji je bilo v istem letu skoraj polovica porabljene energije uvožene.

Najbolj energetsko odvisne države so bile Malta, Luksemburg in Ciper.

Slovenija se je v letu 2013 s 33-odstotnim deležem električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije uvrstila na 10. mesto (med 29 evropskimi državami).

Najvišji delež električne energije iz obnovljivih virov sta imeli Norveška in Avstrija, najnižjega pa Malta in Luksemburg.

Delež vrednosti rastlinske pridelave v celotni kmetijski proizvodnji je bil v letu 2013 najvišji v Romuniji (75 %), delež živinoreje na Irskem (69 %), delež kmetijskih storitev pa v Italiji (10 %).

V Sloveniji so k vrednosti celotne kmetijske proizvodnje prispevale rastlinska pridelava in živinoreja vsaka približno polovico, kmetijske storitve pa manj kot 2 %.

V letu 2012 je bil delež ekološko obdelovanih kmetijskih zemljišč v uporabi največji v Avstriji, najmanjši pa na Malti in drugi najmanjši v Bolgariji.

V Sloveniji je bilo ekološko obdelovanih približno 7 % celotne kmetijske površine v uporabi ali skoraj trikrat manj kot v Avstriji.

Gospodinjstva v Sloveniji spadajo med varčnejša. V letu 2013 so privarčevala skoraj 15 % razpoložljivega dohodka. To je sicer manj kot v letu 2006, ko so privarčevala največ in se uvrstila takoj za gospodinjstvi v Švici, ki so v celotnem prikazanem obdobju izkazovala najvišjo stopnjo varčevanja.

Največji delež razpoložljivega dohodka so leta 2013 investirala gospodinjstva na Finskem, najmanjšega pa gospodinjstva na Švedskem.

Gospodinjstva v Sloveniji vlagajo od leta 2009 vsako leto manj. V 2013 so investirala 5,5 % razpoložljivega dohodka, kar je pol manj kot v 2008, ko so investirala največ.

Cene hrane so se v letu 2014 znižale v več kot polovici evropskih držav, tudi v Sloveniji. Najbolj so se znižale na Hrvaškem , za skoraj 3 %; v Sloveniji so se znižale za 0,1 %.

Podražitve hrane pa so bile med evropskimi državami najizrazitejše v Avstriji, Češki republiki in na Norveškem.

Cene stanovanj so se v letu 2014 najbolj znižale v Sloveniji , za skoraj 7 %.

Znižale so se tudi v dveh sosednjih državah, na Hrvaškem in v Italiji; na Madžarskem in v Avstriji pa so se zvišale. Najbolj zvišale so se v Estoniji , za skoraj 14 %.

Izvoz Slovenije je usmerjen pretežno na evropske trge. V letu 2014 smo v države članice EU-28 izvozili tri četrtine celotnega izvoza.

Od držav članic EU-28 je na evropske trge izvozila v letu 2014 največ blaga Slovaška (84 % celotnega izvoza), najmanj pa Grčija in Združeno kraljestvo (vsaka 48 % celotnega izvoza).

Slovenija je v letu 2014 tudi uvozila največ blaga z evropskih trgov, in sicer 69 % svojega celotnega uvoza.

Od držav članic EU-28 je s trgov teh držav uvozila največ blaga Estonija (82 % celotnega uvoza), najmanj pa Nizozemska (46 % celotnega uvoza).

Največji delež mikropodjetij med vsemi podjetji je med izbranimi evropskimi državami imela Grčija (97 %), najmanjšega pa Nemčija (82 %); v Sloveniji je znašal 95 %.

Največja deleža velikih podjetij sta imeli Luksemburg in Nemčija (vsaka po 0,5 %); v Sloveniji jih je bilo 0,2 %.

V Grčiji so mikropodjetja zaposlovala tudi najvišji delež oseb, ki so delale v vseh podjetjih (59 %), v Luksemburgu pa je bil odstotek oseb, ki so delale v mikropodjetjih, najnižji (18 %). V Sloveniji je v mikropodjetjih delala tretjina vseh oseb, ki so delale v podjetjih.

Velika podjetja so zaposlovala največji delež oseb, ki so delale v podjetjih, v Združenem kraljestvu in Nemčiji; v Sloveniji pa je v velikih podjetjih delalo 27 % vseh oseb, ki so delale v podjetjih.

V petih evropskih državah, v Luksemburgu, Belgiji, na Malti, v Švici in Sloveniji, so turistična potovanja v tujino predstavljala več kot polovico vseh turističnih potovanj.

Najmanj so v tujino potovali prebivalci Romunije, Španije in Portugalske. Potovanja v tujino so tukaj predstavljala manj kot

Izdatki gospodinjstev za transport so v Sloveniji v letu 2013 predstavljali 16-odstoten delež celotne potrošnje gospodinjstev. Več so za transport namenila le še gospodinjstva v Luksemburgu.

Najmanj so za transport namenila gospodinjstva v Albaniji (5 % celotne potrošnje gospodinjstev).

[] VIRI ZA NASLOVNE STRANI POGLAVIJ

OZEMLJE IN PODNEBJE: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 2. 6. 2015)

PREBIVALSTVO: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 3. 7. 2015)

IZOBRAŽEVANJE: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 6. 2015)

DELO, BREZPOSELNOST IN STROŠKI DELA: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 6. 7. 2015)

KAKOVOST ŽIVLJENJA: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10. 7. 2015)

OKOLJE IN ENERGETIKA: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 22. 7. 2015)

KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 20. 8. 2015)

BDP IN NACIONALNI RAČUNI: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 22. 9. 2015)

CENE IN INFLACIJA: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 18. 8. 2015)

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 19. 8. in 25. 8. 2015)

PODJETJA, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJA: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 25. 9. 2015)

TURIZEM, TRANSPORT IN TRGOVINA: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 5. 8. 2015)

[] KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ?

- na spletnih straneh Statističnega urada RS

www.stat.si

- po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko

naslov: Statistični urad Republike Slovenije,

Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija

telefon: (01) 241 64 04

telefaks: (01) 241 53 44

telefonski odzivnik: (01) 475 65 55

e-naslov: [email protected]

- z naročilom statističnih publikacij

naslov: Statistični urad Republike Slovenije,

Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija

telefon: (01) 241 52 85

telefaks: (01) 241 53 44

e-naslov: [email protected]

- z obiskom v Informacijskem središču

poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30

petek od 9.00 do 14.30


Boljši, slabši, povprečni - Statistični portret Slovenije v mednarodni skupn

Boljši, slabši, povprečni; Statistični portret Slovenije v mednarodni skupnosti. V njej vam ponujamo primerjavo številnih statističnih podatkov o Sloveniji z drugimi evropskimi državami, saj lahko pojave pravilno presojamo šele tedaj, ko jih primerjamo v času in prostoru. Številne podatke in informacije smo prikazali z infografikami, da bi vam, uporabnikom, olajšali razumevanje sporočene vsebine in se vam tako še bolj približali. Statistični urad Republike Slovenije izdaja še vrsto drugih publikacij, in to v najrazličnejših formatih; vse so dostopne tudi prek spletne strani www.stat.si. Tiskane publikacije pa lahko dobite brezplačno, če nam želene naslove sporočite na e-naslov [email protected]

  • Author: Statistični urad Republike Slovenije
  • Published: 2015-10-20 11:20:35
  • Words: 1634
Boljši, slabši, povprečni - Statistični portret Slovenije v mednarodni skupn Boljši, slabši, povprečni - Statistični portret Slovenije v mednarodni skupn